Konjeniška pot
ZNAMENITOSTI
Konjeniške poti na Goriškem ne ponujajo le čudovitih jezdenj skozi raznolike pokrajine, temveč vas popeljejo tudi mimo bogate kulturne in naravne dediščine. Vsaka izmed treh občin – Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica – skriva edinstvene zgodbe, zgodovinske bisere in naravne lepote, ki jih je vredno odkriti.
Od slikovitih razgledov in starih gradov do mirnih rek in skritih vasic – tukaj se preteklost in sedanjost prepletata v nepozabno doživetje. Raziskujte, občudujte in doživite Goriško v njeni najlepši luči!
Zemljevidi
Glavne in krožne konjeniške poti
Znamenitosti
GLAVNA POT
1 SPOMINSKA PLOŠČA PARTIZANSKI TISKARNI ANČKA 222
Marmorna spominska plošča, vzidana na vhodno fasado objekta Vogrsko 154, z vklesanim napisom, je posvečena tiskarni Ančka, prvi primorski partizanski tiskarni, ki je delovala v za to izkopanem bunkerju te hiše od marca do avgusta 1944. Zatem so del opreme in materiala prenesli v tiskarno Julij 63 v bližini Gorenje Trebuše. Partizanski tisk je bil pomembno informativno in propagandno sredstvo med NOB. Na Primorskem, kjer je fašizem med vojnama preganjal slovensko besedo, je bil tudi pomembno kulturno dejanje.
3 "STARI" RENŠKI MOST
Jekleni most, ki je, skupaj z jezom in mlinom ter središčem vasi v ozadju, sčasoma postal slikoviti predstavitveni simbol Renč, je naslednik prejšnjih premostitev reke Vipave na tem mestu. Zgrajen je bil leta 1947, potem, ko so prejšnjega septembra 1943, ob nemškem preboju goriške fronte, partizani minirali. Ta je bil prav tako jeklen in je okoli leta 1900 nasledil mnoge lesene mostove, o katerih imamo podatke na avstrijskih vojaških zemljevidih iz srede 18. stoletja, omenjen pa je tudi v starejših dokumentih. Skupaj z jezom in prodnato "brodino" pod njim je bil zelo obiskovano kopališče vse do leta 1985.
4 GRAD RENČE (TRG)
Renški grad je prvič omenjen leta 1410 v neki listini kot "haws un turn" (t.j. hiša in stolp). Gotovo pa je obstajal že prej, saj prvi znani renški gospod - ministerial goriškega grofa Roman iz Renč - nastopa kot priča v prvem znanem dokumentu iz leta 1256, v katerem so preko njegove osebe omenjene Renče. Preurejen je v stanovanjski objekt, do katerega se pride skozi kostanjev drevored in preko dvorišča z ogromno platano. Med prvo svetovno vojno je bilo porušenega več kot dve tretjini objekta; od starega gradu je ohranjen le še stolp, del hiše in obokana klet. Iz zgodovine je znano pravdanje med družino dela Torre-Valsassina iz Devina in družino Stassoldo za renško posest ter zgodba o ugrabljenem renškem grofu, ki so ga rešili domačini.
5 OBELEŽJE PARTIZANSKEMU SKLADIŠČU "333"
Obeležje je postavljeno pred Goriškimi opekarnami v spomin vsem, ki so med NOB skrbeli za materialno oskrbo partizanskih enot, predvsem IX. korpusa, pa tudi civilnega prebivalstva na izropanih področjih. V labirintu opekarniških objektov, peči in izkopanih bunkerjev so bile shranjene zaloge hrane, oblek, obutve, sanitetnega materiala in drugo. Dobavitelji so nabavljali blago na razne načine predvsem iz bogate Furlanije. Pri tem je ob naših gospodarskih organih, enotah GVP (Goriško vojno področje) in sabotažnih skupinah IX. korpusa, aktivno sodelovalo italijansko odporniško gibanje, še posebej organizacija MONTES in diverzantsko-zaščitne enote GAP (Grupi d.azione patriotica). Polkrožna zidova simbolno predstavljata sodelovanje med narodoma v borbi proti zločinskemu fašizmu in nacizmu.
6 Ptičja opazovalnica v glinokopu v Renčah
Ptičja opazovalnica je postavljena v bližini opuščenega renškega glinokopa. Okoli jezera je do ptičje opazovalnice speljana dva kilometra dolga pešpot. Tukaj so si gnezdišča ustvarile nekatere izjemne vrste ptic, zaradi česar je lokacija zanimiva za ornitologe in druge opazovalce ptic. Ena od najbolj zanimivih vrst je čapljica, ki na tej majhni površini dosega najvišjo gnezditveno gostoto v Sloveniji. Od vodnih ptic so najpogostejše mlakarice, liske, zelenonoge tukalice in mali ponirki. Poleg že naštetih ptic lahko na območju glinokopa najdemo tudi edino potrjeno gnezdišče sive gosi v Sloveniji.
7 SPOMENIK PRIMORSKIM GRADBINCEM
Centralno zasnovan spomenik s konstruktivističnimi elementi, ki ponazarjajo potek gradbeništva, stoji pri osnovni šoli v Renčah. Avtor spomenika, odkritega 4. 6. 1978, je Negovan Nemec. Kraj Renče je bil znano središče zidarjev, leta 1897 je bila tu ustanovljena tudi nadaljevalna šola za zidarje.
8 CERKEV SV. MOHORJA IN SV. FORTUNATA
Sredi vasi stoji farna cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata. Dograjena je bila leta 1770, porušena oz. poškodovana med prvo in drugo svetovno vojno in obakrat obnovljena. Je kulturni spomenik III. kategorije
9 AVSTROOGRSKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE IZ 1. SVETOVNE VOJNE
Avstroogrsko vojaško pokopališče leži zraven civilnega pokopališča Renče, ob cesti za Lukežiče. Pokopališče ima skupen spomenik v obliki križa. Levo od vhoda je ohranjenih še nekaj kamnitih nagrobnih kamnov. S treh strani je pokopališče ograjeno z zidom, na katerega so pritrjeni preostali križi, del, ki meji na novi civilni del, pa je omejen z živo mejo. Prvotno avstroogrsko pokopališče je bilo večje, ob širitvi civilnega pokopališča pa se je zmanjšalo. Grobov naj bi bilo približno 560 do 600, kar je razvidno iz ostankov gomil in nekaterih križev. V Renčah sta še dve Avstroogrski vojaški pokopališči, in sicer na Veliki poti in v Oševljeku.
10 DVOREC ŠPINJOLIŠČE – OLJČNI GRIČ
Dvorec Špinjolišče, imenovan tudi Monte Oliveto, je bil sprva pristava dvorca v Renčah, v sredini 17. stoletja pa se je pristava osamosvojila in prešla v last družine Coronini. Alessiju Coroniniju je bila podeljena pravica uporabe baronskega naslova "von Oelberg" (de Monte Olivarum). Iz imena izhaja , da so bili tu veliki nasadi oljk, pridelava olivnega olja je bila glavna kmetijska panoga, s katero so se ukvarjali na posestvu. Po drugi svetovno vojni so zasebni lastniki dvorec predelali in tako zabrisali njegovo zgodovinsko podobo.
11 MANDRIJA
Ostanki naselbine na Mandriji, gričku vzhodno od naselja Vinišče, razkrivajo poleg stanovanjske strukture tudi sakralni objekt. Cerkev naj bi bila zgrajena okrog leta 1700. Na Mandriji, kjer so se včasih verjetno zbirali pastirji ali pa je bilo tam tudi grofovo lovsko bivališče, je morala že prej obstajati kamnita zgradba, zatočišče in verjetno tudi kapelica. Kmetijo je upravljal kmet, domnevno Rusjan, ki so mu rekli tudi "mandarjar". Bil je namreč skrbnik grofove črede, "mandrije".
12 Spominski park prve svetovne vojne Vinišče
Park prve svetovne vojne v Viniščah, v enem izmed zaselkov kraja Renče, se nahaja na površini 10.000 kvadratnih metrov in je prepreden z jarki, tremi bunkerji, kaverno z vhodom in izhodom ter urejenimi potmi. Na tem območju se je bojevalo ogromno vojakov iz celotne takratne Avstro-Ogrske monarhije, med njimi tudi ogromno Slovakov, ki so tu v spomin na svoje vojake postavili spominsko obeležje. Gre za šestmetrski lesen stolp v obliki zvona, ki stoji ob kaverni na vrhu hriba. Namesto običajnih zvonov ima na vrhu prazne čaure oziroma naboje od bomb, konstrukcija pa je sestavljena iz rdeče smreke, posebnega in menda zelo redkega lesa, ki so ga pripeljali iz Slovaške in ima dolgo življenjsko dobo.
13 KREMANCE: SPOMENIK USTANOVITELJEM PRVEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE ZA PRIMORSKO
Približno 200 m pod lovsko kočo družine Fajtov hrib je spomenik, ki obeležuje ustanovitev prvega odbora OF na Primorskem in sicer za goriško in kraško področje. Zabeležen je datum 8. julij 1941 kot dan tega sestanka. Na njem so sodelovali predstavniki iz Goriške in Krasa. Vodil ga je predstavnik KP Slovenije in sprejeli so pomembne sklepe za začetek boja za osvoboditev Primorske izpod fašistične Italije in proti nacifašizmu.
14 NAPIS TITO
Na severnem pobočju Velikega vrha je od leta 1946 velik napis TITO, ki so ga renški mladinci in mladinke sestavili iz kraških kamnov, zbranih z okoliških strmin in globeli. Ob njem je bil prvotno še napis OF. To je bil občudovanja vreden podvig pod nenaklonjeno zavezniško vojaško upravo. Z napisom so hoteli sporočiti svetu svojo kljubovalnost, obenem pa podpreti velike ljudske manifestacije v Gorici za priključitev Primorske Jugoslaviji. Primorci so s tem in podobnimi napisi "zaznamovali" ozemlja, ki so po 25 letih fašističnega raznarodovanja in zatiranja spet pripadla slovenskemu življu. Poleg renškega, ki je visok trideset in širok petnajst metrov in tako največji od treh, sta podobna napisa tudi nad gradom Rihemberk v Braniku in na Sabotinu nad Novo Gorico.
15 BOROJEVIĆEV KAMNITI STOL
Spomenik - kažipot so postavili na čast poveljniku VII. avstro-ogrskega korpusa nadvojvodu Jožefu. Spomenik je imel tudi funkcijo smerokaza, saj označuje razdaljo do Lokvice in Kostanjevice. Postavili so ga pripadniki pehotnega polka št. 43 iz Karansebesa v Romuniji. Pripadniki polka so gradili tudi cesto, ki so jo poimenovali po komandantu VII. korpusa: "ERZHERZOG JOSEPH STRASSE" (cesta nadvojvode Jožefa). Ob spomeniku je Borojevićev kamniti stol, ki je dobil ime po poveljniku 5. avstro-ogrske armade Svetozarju Borojeviću von Bojna.
16 JAMA PEČINKA
Italijani so sorazmerno nizko vzpetino Pečina (kota 308) imenovali tudi "oko Krasa". Ker se nahaja na strateško izredno pomembni legi, sta jo uporabljali obe vojskujoči se strani za opazovalnico. Avstro-ogrska vojska je imela na njenem vrhu nameščen reflektor. Vrh so Italijani (1. bersaljerska brigada) zavzeli 1. novembra 1916 in ga obdržali v svojih rokah do konca oktobra 1917, ko so se po uspešnem nemško-avstrijskem preboju umaknili na reko Piavo. Naravno jamo Pečinka, katere vhod se odpira na severni strani Pečine, sta uporabljali obe armadi kot zaklonišče za vojake. Leta 1917 so Italijani v kaverno naselili artilerijsko poveljstvo 21. divizije.
17 RUSKA JAMA
Ruska jama skupaj s Pečinko, Krompirjevo, Klobasjo in Lojzovo jamo lepo zaokrožuje ponudbo poučne pohodniške izkušnje po kraškem delu Poti miru. Na začetku so jo uporabljale avstro-ogrske vojaške enote, da so v njeni notranjosti skladiščile strelivo. Leta 1915 je bilo na Soško fronto pripeljanih veš kot 30 tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Ti so v nečloveških razmerah urejali vojaško infrastrukturo, kopali strelske jarke, poti in kaverne. Zavetišče so iskali v jamah, ki so jih varovale pred obstreljevanjem. Ena izmed največjih je bila tudi jama, ki jo danes imenujemo Ruska. Ob finančni podpori Občine Miren - Kostanjevica in ob pomoči društva Prvi Svit so jo člani Jamarskega društva Temnica konec leta 2018 odkopali, očistili in uredili dostop do nje. Slavnostno otvoritev in postavitev table je na pobudo Ruskega Veleposlaništva v Sloveniji sofinancirala Rusija. Vir: www.mirenkras.si
18 POMNIK MIRU NA CERJU
Na razglednem vrhu Cerja stoji mogočen spomenik z osnovnim motivom trdnjave in obrambnega stolpa, ki simbolizira obrambo slovenskega naroda pred zavojevalci skozi različna zgodovinska obdobja, od prve svetovne vojne, upora proti fašizmu in druge svetovne vojne do zadnje vojne za osamosvojitev Slovenije.
19 ŠTIRNA VRH DRAGE
Štirno Vrhdrage so zgradili pred približno dvesto leti v manjši vrtači na pobočju nad vasjo. Vrtačo so očistili in dno zatesnili z glino. Nanjo so sezidali dva okrogla zidova, prostor med njima pa tudi zapolnili z glino. Štirna se je polnila z vodo, ki je ob deževju pritekala s pobočja hriba. Do vode so vodile kamnite stopnice. Podobnih štirn, ki jim pravijo tudi lokvice, je še nekaj okoli vasi.
20 CERKEV SV. ANDREJA
Stara cerkev je bila porušena v prvi svetovni vojni. Sedanja župnijska cerkev, posvečena sv. Andreju apostolu, je bila ponovno pozidana v letu 1922.
21 HIŠA OPAJSKE TRADICIJE IN ZBIRKA 1. SVETOVNE VOJNE
Hiša opajske tradicije je danes srce prikupnega kraja Opatje Selo. Že dvorišče prišepne tipično kraško zgodbo, saj je tlakovano s kamnitimi skrlami in obdano s suhim kraškim zidom, na sredini pa stoji vodnjak ali po kraško štirna, središče življenja vsake kraške hiše. Hiša izžareva kraški značaj in na razstavi popelje skozi značilne obrti iz Opatjega Sela, kjer je bilo nekoč kar 8 velikih delavnic za izdelavo bičev, domačini pa so sloveli tudi kot odlični sodarji in kamnoseki. Kako so nekoč izdelovali biče ali škarabace za konjsko in volovsko vprego, zna pokazati sosed Janez , ki biče iz upogljivega lesa koprivovca, drevesa, ki raste samo na Miren Krasu in v Furlaniji, ljubiteljsko in kot turistične spominke izdeluje še danes. Včasih pokaže, kako lahko bič nastane s pomočjo soda za žganjekuho. Zgodovina obrti Opatjega Sela razkrivajo zbirke starih orodij in izdelkov, video projekcije in prikazi. Zbirka 1. svetovne vojne v Opatjem selu prikazuje utrinke iz življenja vojakov med vojno in izbor originalnih predmetov, ki so jih vojskujoče si strani uporabljale na soški fronti. Zanimiva rekonstrukcija vojaške barake iz prve svetovne vojne, ki obiskovalcu nazorno prikazuje vojaško življenje na fronti. Zbirko dopolnjujejo originalne fotografije prostora iz časa bojev na soški fronti. Vir: www.mirenkras.si
22 SPOMENIK VOJAKOM MADŽARSKE NARODNOSTI
Spomenik je posvečen v prvi svetovni vojni padlim vojakom madžarske narodnosti. Ima obliko prisekane piramide, na vrhu je zaključen s kvadrom, na njem pa je napis v madžarščini: "V spomin na slavne boje in padle heroje 4. ogrskega honvedskega pehotnega polka". Približno tri tisoč mož je oktobra 1916 ustavilo italijanski prodor. Padli so vsi do zadnjega.
23 CERKEV SV. SILVESTRA
Preprosto oblikovana podružnična cerkev sv. Silvestra je leta 1930 zrasla na ruševinah stare cerkve, porušene med topniškim obstreljevanjem v prvi svetovni vojni.
32 Skozno
Skozno je naravno okno, jama ter most, ki se nahaja na Južnih obronkih Trnovskega gozda, nad vasjo Šmihel pri Novi Gorici. Gre za kraški pojav, ki v višino meri 10 m, v širino pa 15 m. Naravni most je nastal skupaj s kratko jamo pod steno, skozi katero vodi steza. Impresivna pohodniška točka v obliki okna ponuja čudovit razgled na Vipavsko dolino, Furlanijo in morje v daljavi.
33 Izvir Lijaka
Izvir Lijaka na robu Trnovskega gozda je občasni kraški izvir potoka Lijaka, ki je večji del leta suh, ob padavinah pa preseneti z zelo velikim pretokom vode. Takrat potok s svojo strugo obliva mogočna drevesa in s svojo močjo ponuja prelepo igro brzic in slapov. Območje izvira je zavarovano kot naravni spomenik
34 Vojaško pokopališče 1. svetovne vojne Grgar
Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne Na njem so pokopani avstro-ogrski vojaki in oficirji, ki so v času prve svetovne vojne padli na območju med Plavami in Sveto Goro. Na pokopališču, omejenim z nizkim betonskim zidom, je več nagrobnikov, ostanki nagrobnih križev so pritrjeni na oporni zid, spomenik padlim je ob vhodu na civilno pokopališče.
35 Kapelica Uršule Ferligoj
Kapelica je posvečena Urški Ferligoj, pastirici iz Grgarja, kateri naj bi se na vzpetini Skalnica leta 1539 prikazala Marija in jo prosila, naj tam postavi cerkev. Leta 1544 je bila tam že sezidana cerkev, ki je danes romarsko središče. Ob 400. obletnici prikazanja, leta 1939 so vaščani ob Urškini rojstni hiši v Grgarju postavili spominsko kapelico s poslikavami.
36 Bazilika Svetogorske Matere Božje
Mogočna bazilika velikega romarskega središčna na Sveti Gori je dragocen kulturnozgodovinski spomenik. Stoji na vzpetini, kjer naj bi se v 14. stoletju pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija. Kmalu za tem je bila tam zgrajena romarska cerkev, iz katere sta ohranjena poznogotski kip Matere božje z Jezusom in slovita podoba svetogorske Kraljice. Bazilika je bila v 1. svetovni vojni povsem porušena, sedanja stavba je bila v neobaročnem stilu zgrajena v letih od 1924 do 1928.
37 Slatna, potok in ponorne jame, Grgar
Potok Slatna izvira pod hribom Vodice na južnem obrobju Banjške planote. Grgarska kotlina je nastala ob dinarski prelomnici, kjer ob robovih na nepropustnih kamninah izvirajo nekateri manjši potočki. Najbolj zanimiv je potok Slatna, ki je v apnenec izdolbel slikovita korita in kotanje. V tolmunu na koncu korit so se že pred mnogimi leti poleti kopali domačini. Slatna teče nato skozi sotesko Renjeke in ponikne v ponorih na Grgarskem kraškem polju. Na potoku Slatna je bilo do 1. svetovne vojne kar trinajst mlinov.
38 Muzej na prostem Vodice
Območje s številnimi kavernami in jarki urejeno v muzej na prostem. Krožna pot po muzeju vodi skozi jarke in značilne kaverne v več nivojih. Na vrhu Vodic je postavljen mavzolej v čast italijanskemu generalu Mauriziu Ferrantu Gonzagi. Želel je biti pokopan na kraju, kjer so med 1. svetovno vojno umirali njegovi vojaki. Zaradi začetka 2. svetovne vojne mavzoleja niso dokončali, zato general v njem ni bil nikoli pokopan.
39 Vodni kal Grgarske Ravne
V času 1. svetovne vojne so avstrijski vojaki v Grgarskih Ravnah za vojaške potrebe zgradili vodovod in rezervoar za vodo. Vse skupaj so zavarovali z majhnim obzidjem z dvema stolpoma. V istem obdobju je bila zgrajena tudi vaška pralnica, kjer so vaščanke prale perilo in se pogovarjale na kamnitih klopeh, ki so stale poleg pralnice.
40 Kmetija Hubjani
Družinska kmetija Hubjani je ena najstarejših na Banjški planoti, njihova tradicija dela sega v 17. stoletje. Od leta 1997 na kmetiji deluje sirarna, v kateri predelujejo izključno kravje mleko v naslednje mlečne izdelke: poltrdi sir, mehki sir, sir za žar, albuminsko skuto in sirotko. Njihova posebnost je mehki sir, ki je narejen tudi z dodatki šetraja, zelenega popra, pekoče paprike in orehov. Nudijo ogled domačije, sirarne in degustacije.
41 Čebelarstvo Fabijan Drago
42 Razgledna točka Sleme – Banjšice
Banjško planoto na severu omejuje reka Idrijca, na zahodu reka Soča, na vzhodu pa ozka in globoka Čepovanska dolina. Leži na nadmorski višini okrog 700 metrov in ponuja čudovite razglede na južna pobočja Julijskih Alp. Ena izmed vzpetin na Banjški planoti je Sleme (801 m), od koder se odpira razgled na Tržaški zaliv vse do Benetk. Banjška planota je posebej znana med zeliščarji, saj tukaj rastejo številna dragocena zelišča, s katerimi so si ljudje v času pomanjkanja bogatili prehrano ter si pomagali pri različnih zdravstvenih težavah.
43 Muzej 1. in 2. svetovne vojne, Banjšice – Lohke
V malem muzeju Banjšice je med razstavljenimi predmeti iz 1. in 2. svetovne vojne večina takih, ki so bili najdeni na terenu. Razstavljena je tudi lepa zbirka jugoslovanskih medalj in znakov in oznak slovenske vojske. Ogled muzeja je možen po predhodnem dogovoru.
Znamenitosti
KROŽNA POT
24 OBMEJNI STRAŽARSKI STOLP
Obmejni stražarski stolp nekdanje jugoslovanske vojske stoji na robu planote nad Dolom, na Županovem vrhu. Visok je dobrih osem metrov. Preuredili so ga v razgledni stolp, saj se z vrha odpira pogled na vse bolj zaraslo kraško planoto in Tržiški zaliv.
25 CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Selah na Krasu so zgradili po prvi svetovni vojni, saj je staro cerkev vojna vihra povsem uničila.
26 ŽELEZNIŠKA PROGA IZ ČASA AVSTRO-OGRSKE
Normalnotirno železniško progo med Dutovljami in Kostanjevico je za oskrbo severnega dela kraškega bojišča zgradila avstro-ogrska vojska med avgustom in oktobrom leta 1915. Gradnjo je opravila 35. cesarsko kraljeva železniška četa s pomočjo več oddelkov vojnih ujetnikov. Od proge Gorica-Trst se je odcepila pri železniški postaji Dutovlje in je v dolžini 22 km vodila mimo Gabrovice, Komna, Svetega, Lipe, Temnice in Novela do Kostanjevice. Od jeseni 1916, ko so Italijani prodrli do Kostanjevice, so vlaki vozili le do Komna, izjemoma do Temnice. Po avstro-ogrskem preboju fronte jeseni 1917 proge niso več potrebovali in so jo postopoma razdrli. Vlaki, ki so vozili po tej progi, so bili zelo zanimivi. Imenovali so se "B-Zug". Skonstruiral jih je nemški konstruktor Ferdinand Porsche. Njihova posebnost je bila ta, da je lokomotiva lahko samo vlekla vagone, ni jih pa mogla potiskati oziroma voziti vzvratno. Zato so na treh mestih zgradili tri zanke, kjer je lahko vlak obrnil in zapeljal nazaj proti Dutovljam. Do Temnice je trasa lepo ohranjena, naprej pa je marsikje poškodovana in zaraščena, ponekod pa so tudi že odstranili kamniti nasip.
27 CENTER VASI LIPA-CERKEV SV. MIHAELA
Cerkev v Lipi je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1570. Veljalo pa je, da je bila obstoječa stavba postavljena v 17. stoletju. Leta 1818 je bila cerkev povišana, graditelji so ji takrat prizidali zvonik in zakristijo ter jo predelali v skladu s takratnim gradbenim slogom. Letnica 1818 je vklesana tudi v vhodni portal cerkve. Baročni oltar sv. Mihaela je bil postavljen precej prej, leta 1741. Oltarno sliko sv. Mihaela je naslikal goriški slikar Antonio Paroli. Ob obnovi poleti 2019 so bile s pomočjo restavratorjev Zavoda za varstvo kulturne dediščine pod plastmi beležev odkrite stare gotske poslikave, ki so spremenile dosedanje vedenje o zgodovini in starosti sedanje cerkve. Datacija najdenih poslikav je potrdila, da je prav ta stavba v središču vasi stala že vsaj leta 1580 – pred skoraj 440 leti. Ali celo prej – morda že v povezavi s pomembno zgodovinsko osebnostjo, škofom Urbanom Textorjem (1491–1558). Textor je bil rojen v Lipi na Krasu kot Urban Kalčič (Kalczitsch). V zgodovino se je zapisal kot ljubljanski škof, ki je v 16. stoletju preganjal voditelje protestantizma, med njimi tudi Primoža Trubarja. Avtorica: Nataša Kolenc
28 TRSTELJ
Trstelj je z nadmorsko višino 643 metrov najvišji vrh hribovitega severnega roba kraške planote, ki mu pravijo Črni hribi. Od Trstelja proti zahodu se hrbet postopoma znižuje. Pobočja so bila še pred slabim stoletjem skoraj popolnoma gola. Danes je večino teh površin zarasel gozd. Poleg črnega bora, ki so ga tu pogozdovali, kasneje pa se je razširjal tudi po naravni poti, najdemo tu še gabrovec, puhasti hrast in druge toploljubne drevesne in grmovne vrste. Na samem vrhu pa so še ohranjeni suhi kraški travniki, kjer burja valovi čez preproge tankolistne
29 MOHORINI: SPOMINSKA PLOŠČA EMILU BIZJAKU- JURIJU
Dne 27. oktobra in v noči na 28. oktober 1942 so vojaške in policijske enote zasedle vse ceste in postavile zasede od Štanjela do Mirna, ob vznožju kraške planote in na Krasu južno od kraških grebenov do Opatjega sela. Zgodaj zjutraj 28. oktobra so začeli v strelcih česati teren. Komandant, narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka je pravočasno umaknil glavnino, v obroču pa se je znašlo sedem borcev. Skupina se je umikala in prispela do kraja Latniki nad Mohorini. Emil Bizjak-Jurij iz Vrtojbe, ki je bil invalid in je šepal, se je odločil, da bo počakal in se nekje prikril. Ko pa so se mu Italijani približali, je začel streljati. Imel je malo nabojev in je kmalu padel. S svojim bojem je omogočil ostalim, da so se umaknili, le dva so zasledovalci kasneje ujeli. Šele čez kaki dve uri so privlekli mrtvo, prestreljeno truplo padlega partizana v vas in ga odložili na tla. Znašali so se nad mrtvim z neokusnimi šalami in si prizadevali zasramovati pogumnega borca. Potem so Jurija položili na široko desko, ga privezali in odvlekli za odprtim avtobusom "torpedone" v Renče. Tam so ga razkazovali na placu pred sedežem fašistične milice. Bil je edina žrtev očiščevalne akcije, v kateri je sodelovalo na stotine policistov karabinjerjev in vojakov. Zvečer so ga odpeljali v domačo vas, kjer so ga ponovno razkazovali. Na mestu spopada je spominska plošča, ki sta jo postavili organizaciji Zveze borcev iz Vrtojbe in Renč.
30 GREGORČIČEVA POT
Od Gradišča do Renč, od Renč do Gradišča, skozi Arčone in čez Rabatovec, je Gregorčičeva pot opremljena z osmimi panoji, informacijskimi tablami, ki v strnjeni obliki pomagajo obiskovalcu razbrati pomen in razloge, ki so spodbudili nastanek te poti. V sproščenem in prijetnem pohodniškem vzdušju se je mogoče seznaniti z drobci Gregorčičeve življenjske zgodbe in z navezanostjo pesnika ter njegovega dela na te kraje. Renče in Gradišče nad Prvačino, sosednja kraja, sta tesno povezana z Goriškim slavčkom. Simon Gregorčič je na Gradišču živel enaindvajset let – več kot tretjino svojega življenja. Tu je pisal in prevajal, dočakal izid svoje najpomembnejše pesniške zbirke Poezije I (1882), pripravil izid ponatisa te zbirke z dodatkom (1884) ter izdal Poezije II (1888) in Poezije III (1902). Gregorčič je v Renče in nazaj na Gradišče običajno pešačil čez grič Rabatovec in ustno izročilo trdi, da se je na poti večkrat zaustavil in si včasih kar na zavihek rokava (manšeto oz. "polš") kaj napisal.
31 Muzej sanitete prve svetovne vojne v stari vežici v Renčah
Muzej sanitete prve svetovne vojne se nahaja v stari vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. V Renčah je delovala Avstro-Ogrska mobilna vojaška bolnišnica, ki je bila tudi epidemiološka. V njej so namreč poleg ranjencev zdravili tudi okužene s tifusom, kolero, špansko gripo ... Muzej si je mogoče ogledati v času obratovanja TIC Nova Gorica, ki na podlagi telefonskega klica obiskovalcem na daljavo odpre in zapre muzejsko zbirko. Podrobnejša navodila so obiskovalcem na voljo na vratih muzeja. Za večje skupine pa je možen tudi voden ogled.
